Nadzor onesnaževanja morja s plastičnimi odpadki

Lahki in trpežni plastični izdelki se po vsem svetu pogosto uporabljajo že od začetka njihove množične proizvodnje v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je onesnaževanje s plastiko postopoma postalo pomemben problem onesnaževanja okolja, zlasti onesnaževanje s plastičnimi odpadki in mikroplastiko v oceanih, kar je postalo nujen globalni problem morskega okolja, ki ga je treba rešiti.

Številni plastični odpadki se težko razgradijo in vztrajajo v morskem okolju , potencialna tveganja majhnih morskih plastičnih odpadkov, in sicer mikroplastike, za morski ekosistem pa so prav tako opozorila na problematiko morskih plastičnih odpadkov in mikroplastike. Trenutno na svetovni ravni ni pravno zavezujočih ukrepov. Od onesnaženja do sanacije plastičnih odpadkov in mikroplastike v oceanu je še dolga pot.

Nevlakna mikroplastika in vlakna mikroplastika :

Plastični odpadki se nanašajo na plastične odpadke, ki brez ustreznega odstranjevanja uhajajo v okolje. Mikroplastika so majhni delci plastike s premerom manjšim od 5 mm, ki se delijo predvsem na nevlaknato mikroplastiko in vlaknato mikroplastiko. Nevlaknata mikroplastika so plastični delci z različnimi sestavami, velikostmi, oblikami in gostotami. Poleg tega se velikost mikroplastike lahko nadalje deli glede na velikost planktona, s katerim se hrani.

Ti plastični delci imajo tudi drugačno sestavo in površinske učinke ter veljajo za enako okoljsko tveganje kot veliki plastični odpadki. Plastika, manjša od 1 μm, je opredeljena kot nanoplastika in zahteva nadaljnje raziskave in razumevanje.

Porast plastike :

Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o globalnih napovedih glede plastike iz leta 2022 je pokazalo, da se je svetovna letna proizvodnja plastike povečala z 234 milijonov ton leta 2000 na 460 milijonov ton leta 2019, količina plastičnih odpadkov pa s 156 milijonov ton leta 2000 na 353 milijonov ton leta 2019.

6,9 milijarde ton plastičnih odpadkov :

  Če upoštevamo izgubo plastičnih odpadkov v procesu recikliranja, je leta 2019 v okolje ušlo 220 milijonov ton plastičnih odpadkov, od tega mikroplastika 12 %, slabo ravnani odpadki pa kar 82 %. Do leta 2015 je človeštvo ustvarilo vsaj 6,9 milijarde ton plastičnih odpadkov.

Plastični izdelki, ki plavajo v oceanu :

Po statističnih podatkih je v oceanu več kot 5 bilijonov plavajočih plastičnih izdelkov, površinski plastični odpadki pa se kopičijo predvsem v petih glavnih vrtincih svetovnega oceana. Gostota porazdelitve morskih plastičnih odpadkov in mikroplastike je večinoma skoncentrirana na gosto poseljenih območjih, onesnaževanje pa je podobno.

To je le onesnaženje s plastiko, ki ga je mogoče spremljati na površini oceana. Več plastike je lahko prisotnih na morskem dnu ali v drugih plasteh oceana, pri čemer mikroplastika v površinski vodi predstavlja približno 2 % celotne količine. Poročilo o oceni Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) iz leta 2021 kaže, da plastični odpadki v oceanu trenutno predstavljajo približno 85 % celotne teže morskih odpadkov.

Nevarnosti plastike v oceanu :

Pozornosti si zasluži slabo ravnanje s plastičnimi odpadki, ki po različnih poteh pronicajo v morsko okolje in jih morski organizmi zaužijejo ali pa se fizično poškodujejo zaradi zapletanja, pa tudi ekološka tveganja škodljivih sledov organskih onesnaževal, ki se lahko nahajajo na površini plastike.

Tveganja velikih plastičnih odpadkov lahko v glavnem razdelimo na navigacijske in industrijske nevarnosti, ribištvo in ribogojstvo ter tveganja, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost. Morske mikroplastike zaradi majhnosti delcev morski organizmi zlahka zaužijejo, kar lahko povzroči absorpcijo škodljivih snovi v živih organizmih, zato se lahko prenašajo po prehranjevalni verigi. Tudi patogeni mikroorganizmi, pritrjeni na površino mikroplastike, lahko predstavljajo tveganje za prenos.

Ljudje morajo še bolj razumeti tveganja mikroplastike za morsko okolje, prav tako pa je premalo ozaveščenosti o tveganjih nanoplastike v okolju. Trenutno ni prepričljivih dokazov, ki bi kazali na kakršna koli zdravstvena tveganja, povezana z izpostavljenostjo ljudi mikroplastiki prek prehrane in dihanja.

AHEG:

Na Generalni skupščini Združenih narodov za okolje se je več srečanj osredotočilo na temo morskih plastičnih odpadkov, ustanovljena pa je bila tudi odprta ad hoc strokovna skupina (AHEG) za spodbujanje globalnih konvencij in ukrepov regionalnega sodelovanja za preprečevanje in nadzor onesnaževanja morja s plastičnimi odpadki. Med mednarodnimi konvencijami se vprašanje morskih plastičnih odpadkov obravnava v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem pravu, Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih in Baselski konvenciji o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja.

GESAMP

Leta 2019 je Skupna strokovna skupina za znanost o varstvu morskega okolja (GESAMP) Programa Združenih narodov za okolje izvedla oceno tveganja za morske plastične odpadke in mikroplastiko ter objavila poročilo o oceni, ki zagotavlja smernice o vplivu in tveganjih morskih plastičnih odpadkov in mikroplastike na ekološko okolje in zdravje ljudi, pa tudi o odločanju in ukrepanju. Četrta skupščina Združenih narodov za okolje (UNEA 4) poziva k okrepitvi znanstvenih raziskav in izmenjave tehničnega znanja ter sodelovanja na področju morske plastike.

Hkrati je Kitajska ustanovila Regionalni center za usposabljanje in raziskave za morske plastične odpadke in mikroplastiko Medvladnega odbora za morske znanosti pri UNESCO. Kitajski znanstveniki so leta 2019 prispevali tudi k pripravi bele knjige o projektu "Metoda ocenjevanja vročih točk morskih odpadkov" v okviru Programa Združenih narodov za okolje in leta 2021 k poročilu "Od onesnaženja do rešitev: globalna ocena onesnaženja z morskimi odpadki in plastiko".

V celotnem življenjskem ciklu plastike je treba sprejeti ciljno usmerjene ukrepe za zeleno in nizkoogljično zasnovo v vsaki fazi proizvodnje izdelkov, porabe, pakiranja, prevoza, ravnanja z odpadki in celo uhajanja v okolje, da se prepreči onesnaževanje okolja.

V zgornjem toku je treba okrepiti zagovorništvo naftnih in plinskih podjetij na morju glede okoljske zasnove izdelkov, gradnje skupnosti brez odpadkov za potrošniško uporabo ter spremembe politik sežiganja in spodbujanja razvrščanja odpadkov pri ravnanju z odpadki v spodnjem toku. Za plastične odpadke, ki so ušli v okolje, je treba izvajati dejavnosti čiščenja rek in plaž, da se doseže cilj čistih oceanov.

Metode spremljanja plastičnih odpadkov in mikroplastike pri nadzoru onesnaževanja morja s plastiko se soočajo z izzivom doslednosti, zato so potrebne nadaljnje znanstvene raziskave o razvoju standardiziranih metod, pretoku plastičnih odpadkov, ki vstopajo v morje, ter njihovem prevozu in kopičenju po vsem svetu. Kar zadeva ravnanje s plastiko, je napredek načrta za upravljanje življenjskega cikla plastike in razvoj krožnega gospodarstva s plastiko počasen. Pogajanja o pravno zavezujoči svetovni "konvenciji o plastiki", ki vključuje upravljanje celotnega življenjskega cikla plastike, ostajajo zahtevna naloga.

Mednarodna konvencija o odpravi onesnaževanja s plastiko od človeštva navsezadnje zahteva razvoj novih tehnologij za doseganje krožnega gospodarstva s plastiko. Treba je dodatno optimizirati zasnovo plastičnih izdelkov, razviti učinkovite, okolju prijazne in visokozmogljive tehnologije recikliranja zelenih kemičnih odpadkov plastike, uvesti inovativne modele krožnega gospodarstva za upravljanje plastičnih izdelkov in recikliranje, povečati možnost ponovne uporabe plastičnih izdelkov in navsezadnje odpraviti nastajanje odpadne plastike, ki lahko pride v okolje.

Rešitev za onesnaževanje s plastiko ni odvisna le od vlade, podjetij, znanstvenikov in nevladnih organizacij, temveč tudi od zavestnega delovanja vsakega državljana. Vsi deležniki bi morali sodelovati pri reševanju problema onesnaževanja s plastičnimi odpadki, boljši uporabi plastike in skupnem reševanju vprašanj onesnaževanja morja s plastičnimi odpadki in mikroplastiko prek večstranskega sodelovanja.